Lingvističke aktuelnosti

Upisano u kategoriju: Disertacije, Broj 6

Mirkulovska, Milica: POČETOK NA DEJSTVO/SOSTOJBA KAKO SEMANTIČKA I GRAMATIČKA KATEGORIJA (VRZ MATERIJAL OD MAKEDONSKIOT I POLSKIOT JAZIK).  MANU, Skopje, 2000, 145 str. (Studia linguistica Polono-Meridianoslavica 10)

             Vo trudov se pretstaveni inhoativni predikati (vo makedonskiot i polskiot jazik), nositeli na inhoativno značenje. Toa se predikati so parafraza ‘nekoj (nešto) počna da se naođa vo nekakva sostojba/ da vrši nekakva aktivnost’, na pr.: počna da zboruva, otpočna dijalog, zede zbor, fati da misli, zaczął pracować, stała się piękna, zyskał sławę, jął śpiewać (izrazeni so sintaksički inhoativni konstrukcii);  proode, zazbore, sedna, stana; zasnął, pokochał (izrazeni so  morfološki inhoativni konstrukcii).

 

Od teoretska gledna točka (vrz materijal od makedonskiot i polskiot jazik) vo trudot se izneseni slednive zaklučoci:

      izmenata na vidot od nesvršen vo svršen go obogatuva osnovnoto značenje na predikatot so informacija deka imenuvanata sostojba/ nesostojba počnala (ili završila). Inhoativnosta (i terminativnosta) se moment na vremenskata oska vo koj počnuva (prestanuva)  da trae sostojbata, da se slučuva nesostojbata;

      inhoativnosta e pred se svršeniot vid na predikatot (osven kaj predikatite izrazeni so sintaksički inhoativni konstrukcii (SIK) od tipot: počnuva da zboruva; počnuva da odi…., kadešto potreben ni e i okolniot kontekst za da dobieme informacija dali se raboti za početok vo slučuvanje (predviduvanje na početokot; iterativnost ili habitualnost);

      inhoativniot predikat najčesto e vo forma za minato vreme.

             Prezentiraniot makedonski i polski jazičen materijal gi nosi slednive zaklučoci:

      i vo makedonskiot i vo polskiot jazik postoi živa derivacija na sintaksički inhoativni konstrukcii (i od primarni i od sekundarni inhoativni glagoli). Pri što se zabeležuva pogolema brojnost na sekundarni inhoativni glagoli sposobni da sozdavaat SIK vo makedonskiot jazik;

      vo makedonskiot jazik e živa i produktivna derivacijata na morfološki inhoativni konstrukcii. Vo polskiot jazik istite se veće leksikalizirani.

  

***

             Trudot sodrži četiri dela (eden voveden, dva teoretski, eden vo kojšto e prezentiran materijalot) i dva dodatoka.

             Prviot del – 1. Vovedni beleški imenuva što e predmet na trudot; koi celi se postaveni vo tekot na rabotata; so koi metodi se koristam pri analiza na jazičniot materijal; kakov e korpusot na ekscerpiranite primeri; opišana e strukturata na trudot i daden e inventarot na koristeni kratenki i simboli.

             Vtoriot del – 2. Semantikata na predikatite so poseben osvrt kon semantikata na vidot na predikatite (so primeri od makedonskiot i polskiot jazik) nudi semantička klasifikacija na predikatite vrz osnova na sovremenite lingvistički teorii (predikati što imenuvaat sostojbi ili nesostojbi). Takva klasifikacija na predikatite beše potrebna da se utvrdi vrskata među značenjeto na oddelen predikat i postoečkoto vidsko značenje so semantičkata kategorija inhoativnost.

             Pri pretstavuvanje na oddelnite klasi predikati (najopšto zemeno sostojbeni i nesostojbeni predikati) za osnoven e zemen nesvršeniot vid i pretstaveno e kakvo značenje vnesuva izmenata na vidot vo svršen kaj istite. Momentot na izmena (na vremenskata oska) e moment na početok na traenje na sostojbata/ nesostojbata ili moment na kraj na traenje na sostojbata/ nesostojbata, a toj moment na vremenskata oska go signalizira svršeniot vid. Izmenata na vidot od nesvršen vo svršen  go zbogatuva osnovnoto značenje na predikatot so informacija dali imenuvanata sostojba počnala ili završila (vo onoj moment na izmena).  Zavisno od našata percepcija e dali toj moment na izmena će go narečeme početok ili kraj na traenjeto na imenuvanata sostojba/ nesostojba.

             Tretiot del –  3. Što e inhoativen predikat? (vrz primeri od makedonskiot i polskiot jazik) ja dava definicijata deka inhoativniot predikat e predikat, vo kojšto inhoativnata komponenta se dodava na predikatot koj imenuva sostojba/ nesostojba. Takviot predikat nosi informacija za početok na sostojbata/ nesostojbata. Taa informacija može da e vgradena vo značenjeto na negoviot koren; ili taa informacija da ja nosi svršeniot vid na predikatot; ili obete. Spored ova se razgleduva kombinatorikata na vgradenata inhoativnost vo korenot na predikatot i značenjeto što go nosi vidot na takviot predikat.

             Osven ovie prašanja tuka se razgledani i:

      vremenskata perspektiva na inhoativniot predikat. Potočno koi vremenski formi može da gi ima inhoativniot predikat i dali pri toa go čuva pravoto inhoativno značenje;

      problemot na inhoativnost i gradacija, odnosno gradacija skriena vo površinskata inhoativnost.

 

             Vo četvrtiot del – 4. Izrazuvanje na inhoativnosta vo makedonskiot i polskiot jazik  e prezentiran jazičniot materijal.

             I vo makedonskiot i vo polskiot jazik postojat sintaksički i morfološki sredstva da se izrazi inhoativniot predikat. Spored toa delot 4. najopšto e podelen na dva dela:

4.1. Modeli na sintaksički inhoativni konstrukcii (SIK) (sintaksički inhoativi) vo makedonskiot i polskiot jazik,

podetalno:

4.1.1. Modeli na SIK kade konstitutiven člen e primaren inhoativen glagol, na pr.: počna da taži, počna so učenje, go počna molivot, stana ubava, zaczęła pracować, zaczęła pranie, zaczął paczkę papierosów,  stała się piękna ….;

4.1.2. Modeli na SIK kade konstitutiven člen e sekundaren inhoativen glagol, na pr.: fati da pee, se zdobi so slava, dojde do zaklučok, ja opfati nemoć, jął śpiewać, zyskał sławę, zapadł na zdrowiu, zabrał się do pióra, wstąpił do Towarzystwa….;

4.2. Modeli na morfološki inhoativni konstrukcii (morfološki inhoativi) vo makedonskiot i polskiot jazik, na pr.: zaplaka, prozbore, ozdrave, se uspokoi, vcrvi, se belosa, se gnojosa, sedna, legna, zakwitł, osiwiała, zbrzydła, usnęła, klęknął…..

             Vo samite delovi modelite na inhoativni konstrukcii se pretstaveni spored podetalni parafrazi, pri što se sogleduvaat sličnosti i razliki vo načinite na izrazuvanje na inhoativnosta vo makedonskiot i polskiot jazik.

             Vo Dodatok 1. (Predikati koi imenuvaat početok vo prostorot) gi opišuvam predikatite koi imenuvaat ‘početok vo prostorot’ vo makedonskiot i polskiot jazik, na pr.: ulicata počnuva zad agolot, zad ridot se nakreva kamenjarot, za wsią rozpoczyna się pastwisko, rzeka zaczyna się za miastem…..

Ovie predikati (izrazeni so SIK) ne se inhoativni predikati iako nivnata površinska forma sugerira inhoativnost. Tie se so parafraza ‘nešto počnuva da se naođa, da se prostira pred nas’.  Delot e dopolnuvanje kon delot 4.

Dodatok 2. (Primarni i sekundarni inhoativni glagoli vo makedonskiot jazik i balkanskiot jazičen kontekst) se pojavi kako potreba da se objasni dolžinata na seriite na sekundarni inhoativni glagoli vo makedonskiot jazik (što gi nemaše  vo tolkav obem vo polskiot).

             Delot e dopolnuvanje kon celiot trud i otvora prašanja vrzani za poobemni istražuvanja na ista tema vrz jazični materijali od ostanatite balkanski slovenski i neslovenski jazici.

  

Bez komentara »

No comments yet.

RSS feed for comments on this post. TrackBack URL

Leave a comment

You must be logged in to post a comment.

Napravljeno pomoćuWordPressa