Lingvističke aktuelnosti

Upisano u kategoriju: Disertacije, Broj 6

Karolak Stanislav, Mirkulovska, Milica: INHOATIVNA VIDSKA KONFIGURACIJA VO MAKEDONSKIOT JAZIK (INCHOATYWNA KONFIGURACJA ASPEKTUALNA W JĘZYKU MACEDOŃSKIM). – Warszawa : PAN. Instytut slawistyki, 2000, 265 str. (Slavia Meridionalis 3)             Monografijata “Inhoativna vidska konfiguracija vo makedonskiot jazik” e posvetena na opisot na eden od složenite vidovi vo makedonskiot jazik. Takov (složen) vid e inhoativnata konfiguracija, koja pretstavuva proizvod od dva prosti vida: nekontinuiran (prost svršen) vid i kontinuiran (prost nesvršen) vid. Monografijata pretstavuva del od planiran celosen opis na kategoriite na vidot vo makedonskiot jazik, kojšto se izveduva vo ramkite na nova poimska koncepcija za vidot, a koja dosta suštestveno se razlikuva od tradicionalnite sfaćanja na slovenskiot vid.

             Monografijata se sostoi od četiri glavi. Glava I so naslov “Za semantikata na vidot” sodrži izlaganje na osnovni postavki za spomenatata poimska koncepcija na vidot. Osnovnite postavki na ovaa koncepcija se slednite: vidot ne e gramatička tuku semantička kategorija, na kojašto osnovni formi na reprezentacija ne se gramemite, tuku semantemite. Imeno, vo nea vidot e definiran kako kategorija na vnatrešnoto vreme so binarna opozicija na dve primarni (semantički nederivirani) vidski komponenti, a imeno, traenje vo vremeto vs otsustvo na (apstrakcija od) traenje vo vremeto. Prvata od niv ja opredeluvame kako kontinuiran (prost nesvršen) vid, vtorata kako nekontinuiran (prost svršen) vid. Bidejći poimot na traenje vo vremeto e sinkategorema, toj bara dopolnuvanja vo vid na posočuvanje na sostojbata na neštata (situacijata), na kojašto i se pripišuva ili ne. Elementarnite sostojbi na neštata se trajni ili netrajni vo vremeto, a sledstveno, traenje/otsustvo na traenje, odnosno vidot, e nerazdelna komponenta na konkretnite poimi: sostojbi, procesi, nastani i dr., čiišto formi na reprezentacija se semantemite.

             Vidot e vgraden vo sodržinata na semantemata i vo taa smisla semantemata može da se opredeli kako nediskreten način na izrazuvanje na vidot. Sekundarno, vidot može da se izrazi na diskreten način apstrahirajći se od konkretiziranje na situacionite poimi i ostavajći za niv otvorena pozicija spored šemata traenje vo vremeto _______ (na nešto? nekakva sostojba na neštata?). Na ovoj način abstrahiranite značenja na vidot možat da bidat izrazeni so gramatički sredstva, t.e. gramemi, koišto so ogled na svojot sintagmatski status moraat da bidat ili komponenti na vidskite složeni strukturi, koišto gi opredeluvame kako konfiguracii, ili da go redupliciraat vidot na semantemata, kojašto ja pridružuvaat. Vo prviot slučaj otvorenata od apstrahiraniot vid nepopolneta pozicija za sostojbata na neštata podleži na interpretacija, a vo vtoriot slučaj vidot na gramemata podleži na neutralizacija.

             Vidot smesten na poimsko nivo ima univerzalen karakter, isto kako što e univerzalna i primarnata forma na reprezentacija, t.e. semantemata (pokazatel na konkretnite poimi). Sledstveno, prestanuva da bide relevantna podelbata na leksički vid (Aktionsart) i gramatički vid. Pokraj toa, tnr. gramatički vid spored ovaa interpretacija stanuva odvaj sekundarna forma na negova reprezentacija, a, kako što znaeme, i nema univerzalen karakter.

             Smestuvanje na vidot na poimskoto nivo ni dozvoluva negiranje na široko razgleduvanata porblematika vo aspektologijata za zaemna uslovenost među členovite na kategorijata na vidot (čitaj: gramatičkiot vid) i leksičko-semantičkite kategorii na glagolite, odnosno, kompatibilnosta na semantemite na opredeleni klasi glagoli so eden ili dva vida.  Ovaa problematika prestanuva da postoi, bidejći vo sekoja prosta semantema e inkorporiran nekoj od vidovite, kontinuiran ili nekontinuiran. No, se pojavuva drug problem, a imeno problemot na pravila na kombinatorika na prostite vidovi, a toa znači derivacija na složenite vidovi, t.e. vidski konfiguracii. Štom prostata semantema ima svoj sopstven vid, negovoto združuvanje so vidska gramema e derivaciska operacija, ako gramemata ne go reduplicira vidot na semantemata. Sledstveno, važen i osnoven predmet na istražuvanje stanuvaat derivaciskite potencijali na semantemite i nivna sposobnost za sozdavanje pogolem ili pomal broj na konfiguracii. Od ovie pričini predmet so najgolema važnost stanuva klasifikacijata na semantemite i toa vidskata klasifikacija, a ne odvaj vidski relevantnata klasifikacija, kako što postulira predmetnata literatura. Naglasuvame deka se raboti za klasifikacija na semantemi, a ne glagoli, bidejći glagolite – a osobeno vo jazicite od tipot na makedonskiot – se povećemorfemski konfiguracii, a ako pokraj semantemata sodržat avtonomna vidska morfema – isto taka i povećevidski, odnosno, reprezentiraat ne prosti, tuku složeni vidovi. Sepak, mehanički ne ja poistovetuvame formalnata prostost/složenost so vidskata prostost/složenost. Zemajći go predvid faktot na različna stepen na složenost na konkretnite poimi priredeni na  prostite semantemi, spored našata metodologija, ja zemavme za osnovna neophodnosta na nivna semantička dekompozicija, kojašto ni dozvoli da go otkrieme postoenjeto na složenite vidovi i vo poimskite strukturi na prostite pokazateli.

             Poimite na složeni vidovi, t.e. vidski konfiguracii ne se poznati vo aspektološkata tradicija. Ja inicirame ovaa problematika i vo nejzin opseg ja smestuvame inhoativnosta. Imeno, ja priznavame za edna od sekundarnite vidski kategorii derivirana od primarnite kategorii, t.e. od prostite vidovi so pomoš na edno od derivaciskite pravila. Naglasuvame: inhoativnosta e vidska kategorija, složen vid, a ne način na dejstvoto (Aktionsart), kakov što status i pripišuva aspektološkata tradicija.

             Prvata glava završuva so smestuvanje na inhoativnata konfiguracija među drugite vidovi svojstveni na makedonskiot jazik, približuvajći ja kon rezultativnata konfiguracija, so kojašto e vidski identična, a od koja se razlikuva so nevidskata karakteristika na javna kauzacija, i izdeluvajći ja od teličnata, limitativnata i habitualno-potencijalnata konfiguracija.

             Glava II pod naslov “Inhoativnata konfiguracija vo gramatikata na makedonskiot vid” e posvetena na detalna analiza na inhoativnata konfiguracija kako proizvod na nadredenata nekontinuiranost (prosta svršenost) i podredenata kontinuiranost (prosta nesvršenost). Nejze i e svojstvena logičkata šema SE SLUČI P TAKA, ŠTO Q, kojašto vo jazikot se realizira na toj način, deka najčesto predikativnata varijabila P se začuvuva, dodeka varijabilata Q se zamenuva so konstanta, na pr.: X SE UMORI = SE SLUČI P TAKA, ŠTO X, E UMOREN. Od gledna točka na mnogute različni definicii na poimot na inhoativnost što postojat vo predmetnata literatura, obrnuvame vnimanie na toa deka privedenata definiciska formula ja ograničuva inhoativnosta vo nekauzativnite svršeni i samo svršeni glagoli, na pr. se umori, sfati, razbere i dr., t.e. spored našata interpretacija vo glagolite so nekontinuirana dominanta. Međutoa, od nea gi isklučuvame korelativnite nesvršeni glagoli od tipot se umoruva, sfaća, razbira. Ovie glagoli ne ja ispolnuvaat prethodno navedenata definicija, a duri i reprezentiraat vid so povisok stepen na složenost, kako umoruva ili prost vid, kako razbira.

             Ponatamu, smetame deka konkreten jazičen opis na vidskite kategorii treba da bide nasočen kon dobivanje na postoečkite pravila vo prirodnite jazici koi upravuvaat so nivnata formalna reprezentacija. Osnovna karakteristika, kojašto ja prifaćame kako temel na klasifikacijata na makedonskite pokazateli na inhoativnosta, e načinot na reparticija na nejzinite vidski komponenti među morfemite so semantička finkcija. Od taa gledna točka razlikuvame prosti pokazateli, koišto vo edna semantema gi sintetiziraat  dvata komponencijalni vida, od složenite pokazateli, analitički, koišto gi reprezentiraat odvoeno. Među vtorite razlikuvame pokazateli od prv stepen na složenost, t.e. minimum dvomorfemski pokazateli so prireden prost vid na sekoja od morfemite. Pokazatelite od prv stepen na složenost, potoa, gi delime spored kriteriumot na strukturen i semantički status na semantemite-komponenti i na strukturen status na derivaciskite morfemi, na pr. korenska kontinuirana morfema i nekontinuiran sufiks, kako sed-n-, bel-os-. Nareden kriterium na klasifikacija e odnosot među verbalnata semantema i osnovata na glagolot, kojašto može da sodrži povećeelementni nizi na morfemi, a među niv i vidski neutralizirani  morfemi.

             Ovie problemi pokonkretno se pretstaveni vo glava III so naslov “Za morfologijata na makedonskiot vid”. Nejzina sodržina pretstavuvaat, vo prv red, semantičkite i formalnite kategorii na vidskite pokazateli. Soglasno so toa što prethodno go kažavme, primarnata, osnovna kategorija ja reprezentiraat korenskite semantemi,  osven niv, se zemaat predvid site morfemi što kookuriraat so niv, za koišto postojat dokazi deka se vidski pokazateli. Del od niv se morfemi koi reprezentiraat poinakov vid od onoj na korenskata semantema, so kojšto tvorat konfiguracija. Ostanatite go redupliciraat vidot  na korenskata semantema i togaš konkatenacijata  na morfemi e pokazatel na vidot svojstven za korenot, na pr. na kontinuiran vid, ako korenot e pokazatel na istiot kontinuiran vid.

             Vo vrska so toa vovedovme različni podelbi na vidskite pokazateli na semantičko nivo i na formalno nivo.  Pri toa bea prifateni slednite terminološki konvencii: za ednomorfemski pokazatel, nezavisno od stepenot na složenost na negovata struktura, go  primenuvame terminot prosta semantema. Istiot ovoj termin go imame i za povećemorfemskiot pokazatel, vo kojšto narednite morfemi go redupliciraat vidot na korenskata semantema. Dodeka, za povećemorfemskite pokazateli – vo slučajot na dvomorfemskata inhoativna konfiguracija – vo kojašto sekoja morfema reprezentira različen vid, go primenuvame terminot složena semantema. Vo ramkite na inhoativnosta toa se složeni semantemi od prv stepen, a toa znači složeni od dve morfemi koi se vidski različni. Dopolnitelnata formalna podelba go zema predvid brojot na site morfemi na osnovata, na pr. prosti dvomorfemski semantemi (označuvaat deka edna od komponencijalnite morfemi e morfema kojašto go reduplicira vidot na drugata). Tokmu na takov način e izvršena klasifikacija na pokazatelite na inhoativnosta vo IV glava na monografijata.

             Osven toa, vo tretata glava se vrši i kategorizacija na prostite ednomorfemski semantemi, među koi, vo kontekst na monografijata, za nas interesna kategorija pretstavuvaat prostite ednomorfemski inhoativni semantemi. Nivnoto iscrpno množestvo e sodržano vo soodvetnata sekcija na IV glava.

             Nareden problem obraboten vo tretata glava e prašanjeto za vidskiot status na formoobrazuvačkite morfemi. Predmet pretstavuva refleksija nad toa, koi formoobrazuvački morfemi vršat samo strukturna funkcija, a koi ja povrzuvaat strukturnata funkcija so vidskata funkcija. Vo vrska so vtoriot tip na morfemi, se obrabotuva prašanjeto za nivna reduplikacija na vidot na semantemata i posledicite od nivnata neutralizacija, sprotivstavena na avtonomnoto reprezentiranje na vidot. Od taa gledna točka sp.: frl-i vs frl-a.

             Glavata završuva so opširen del posveten na mehanizmot na derivacija na povećemorfemski semantemi koi pretstavuvaat složeni i prosti vidovi, na pr., povećemorfemski pokazateli na inhoativnosta od ednomorfemski kontinuirani (razvivačka derivacija) ili od ednomorfemski telični (reduciračka derivacija) itn. Značitelen broj derivaciski tipovi opfateni vo ovaa glava reprezentiraat inhoativna konfiguracija.

             Glava IV, osnovna vo našata monografija, opfaća poln opis na zasvedočenite inhoativni glagoli vo “Tritomniot rečnik na makedonskiot jazik”, so ispuštanje na arhaizmite i dijalektizmite. Klasifikacijata na materijalot tuka e podredena spored kriteriumot na stepenot na semantička složenost, kojašto ja deli celosta na dve golemi klasi, a imeno, na prosti semantemi, koišto gi sintetiziraat dvata vida vo eden pokazatel (glavna podgrupa IV.1.) i semantemi od prv stepen na složenost, koišto go izrazuvaat sekoj od dvata vida so poseben morfemski pokazatel  (glavna podgrupa IV.2.). Vnatre vo tie dve klasi e izvršena podelba spored  brojot na komponencijalnite morfemi, pri što principot na podelba vo prvata glavna podgrupa (IV.1.) e sledniot: prosti semantemi koišto ednovremeno pretstavuvaat slobodni formi (sintaksički avtinomni) - označeni so simbolot K(+osnova)[1] [od tipot: se_povi, se_rasču, dobi, osozna, prizna, …] – im prethodat na vrzanite semantemi (sintaksički neavtonomni) – označeni so simbolot  K(-osnova) [od tipot: apsolv-, izgre-, se_izum-, nabrekn-, sfat-, …]. Po niv sleduvaat prostite dvomorfemski semantemi sozdadeni so dodavanje kon niv na morfema, kojašto tvori slobodni formi - označeni so simbolot  K+S(+osnova) - no ne go modificira nivniot vid [od tipot: apsolv-ira, izgre-e/izgre-a, se_izum-i/se_izum-i, nabrekn-e/nabrekn-a, sfat-i/sfat-i, …]. Ilustrativniot materijal vo forma na rečenici se naveduva sistematski pri prezentiranjeto na slobodnite formi.

             Narednite podgrupi vo klasata na prosti semantemi reprezentiraat morfemski strukturi klasificirani spored principot na rastečki broj na morfemi. Imeno, narednata podgrupa, kojašto sledi po podgrupata označena so simbolot K+S(+osnova), sodrži dvomorfemski semantemi (iako so edna vidski neutralizirana morfema) koišto ne se slobodni formi. Toa se: formalni sufiksalni derivati bez morfemi koi ja sozdavaat osnovata, označeni so simbolot K+S(-osnova) [od tipot: trg-n-, voskres-n-, …].

             Vo narednite podgrupi spađaat:

             slobodni formi, označeni so simbolot P+K(+osnova), [od tipot: o-seti, u-seti, se_po-rasču, (se)z-dobi , …];

             formalni prefiksalni derivati bez morfemi koi ja sozdavaat osnovata, označeni so simbolot P+K(-osnova), [od tipot: iz-nikn-, na-dojd-, se_po-jav-, pod-nikn-, po-oteč-, …];

             formalni derivati sozdadeni od: kratka zamenska forma se koja  nema vidska vrednost, taa e kvazirefleksivna, detranzitivizira, ja blokira kauzacijata i rezultativna korenska slobodna morfema, označeni so simbolot Z+K(+osnova), [od tipot: se razbi, se ubi, …];

             formalni derivati sozdadeni od: kratka zamenska forma se koja  nema vidska vrednost, taa e kvazirefleksivna, detranzitivizira, ja blokira kauzacijata i rezultativna korenska neslobodna morfema (bez morfemi koi ja sozdavaat osnovata), označeni so simbolot Z+K(-osnova) [od tipot: se glav-, se urn-, se vaps-, se raspn-, se sleč-, …].

             Vrz identičen princip se izgradeni i podgrupite koi gi opfaćaat tri-, četiri- i petmorfemski prosti semantemi. Sepak, osnovniot blok na prostite inhoativni semantemi  go pravat edno-, dvo- i trimorfemskite semantemi, pri što vo slučajot na ednomorfemskite, pogolem broj se  vrzani formi. Vo sekoja podgrupa se komentira stepenot na produktivnost na oddelniot derivaciski tip, što e vidlivo i od brojot na navedenite edinici.

             Paralelna struktura ima i vtorata glavna podgrupa (glavna podgrupa IV.2.), koja ja opfaća klasata na semantemi od prv stepen na složenost, so taa razlika deka prvata najprosta derivaciska kategorija vo ovaa glavna podgrupa ja pretstavuvaat dvomorfemski derivati. Pretstavuvanjeto go započnuvaat dvomorfemskite semantemi koišto se vrzani formi, so simbolot K+S(-osnova), [od tipot: jav-n-, jur-n-, (se)gnoj-os-, (se)vlakn-os-, (se)jaglen-is-, …]; po niv sledat prefiksalnite derivati koišto se slobodni formi, so simbolot P+K(+osnova), [od tipot: (se)do-zna, pro-pcu, se_pro-pi, u-sni, se_u-boi, …], koišto se malubrojni. Naredna golema grupa, toa se prefiksalni formacii, so simbolot P+K(-osnova) [od tipot: do-bol-,pro-kriv-, po-besn-, za-svet-, (se)z-gorešt-, …], t.e vrzani formi, od koišto na naredna etapa na derivacija se sozdavaat trimorfemski slobodni formi, označeni so simbolot (P+K)+S(+osnova), [od tipot: do-bol-i/do-bol-i,pro-kriv-i/pro-kriv-i, po-besn-i/pobesn-i/-e, za-svet-i/za-svet-i/-e, (se)z-gorešt-i/(se)z-gorešt-i/-e, …] i taka natamu, s# do petmorfemskite.

             Posebna glavna podgrupa (IV.3.) e posvetena na inhoativnite perifrastični konstrukcii, vo kojašto e sodržan inventar na strukturni tipovi na složeni izrazi od pomošen ili sinsemantičen glagol kojšto reprezentira prost nekontinuiran vid  i zavisna komponenta vo forma na imenska sintagma (so i bez predlog), pridavka, prilog ili da-konstrukcija. Zavisnata komponenta vo inhoativnata sintaksička struktura (ISS) vrši semantička (a ne sintaksička) funkcija na:

             objekt [od tipot: počna da razbira, fati da bega, započna razgovor, vospostavi kontakt, pristapi kon organizacijata, …];

             subjekt [od tipot: fati užas, započna vojnata, dojdoa teškotiit,  počna da se razdenuva, nastapi likuvanje, …];

             atribut [od tipot: stana premier, stana vesela, stana izrazit, stana slaven, …].     



[1]           Vo pretstavuvanjeto na tipovite morfemski strukturi kako način na izrazuvanje na inhoativnata vidska konfiguracija vo makedonskiot jazik se služime so slednive simboli: K – koren; P – prefiks; S – sufiks; Z – kratka zamenska forma se koja nema vidska vrednost, taa e kvazirefleksivna, detranzitivizira, ja blokira kauzacijata. Nejzinoto signaliziranje e: se vaps- (se vapsa), se kač- (se kači), se pritul- (se prituli), se ubi itn.; (+/-osnova) vo strukturata e prisuten/ne e prisuten vokalot na osnovata – prezentska ili aoristna. Za označuvanje na refleksivnoto se se koristime so mali zagradi, na pr.: (se)svikn-, (se)svikne; (se) zavafat-, (se) zafati; (se)zasmrd-, (se)zasmrdi itn.. Za da ja označime vrzanata morfema se (koja može da bide vrzana ili za prefiksot ili za korenot) se koristime so crtička “se_”, na pr. se_zdob-, se_zdobi; se_projav-, se_projavi, se_rasu; se_svi itn. 

Bez komentara »

No comments yet.

RSS feed for comments on this post. TrackBack URL

Leave a comment

You must be logged in to post a comment.

Napravljeno pomoćuWordPressa