Lingvističke aktuelnosti

Upisano u kategoriju: Knjige, monografije, Broj: 12-13

Božidar Vidoeski: PRAŠALNIK ZA SOBIRANJE MATERIJAL ZA MAKEDONSKIOT DIJALEKTEN ATLAS  MDA I. Institut za makedonski jazik, Skopje 2000, str. 275 + karta

            Prašalnikot za sobiranje materijal za Makedonskiot dijalekten atlas e objaven kako 1-va kniga od proektot Makedonski dijalekten atlas čij osnovopoložnik i doživoten rakovoditel e B. Vidoeski.

            Imeno, ovoj Prašalnik e objaven po smrtta na avtorot (16. 05. 1998), po povod odbeležuvanjeto na osumdesetgodišninata od negovoto rađanje (8. 11. 2000). Knigata e izdanie na Institutot za makedonski jazik „Krste Misirkov”, a za pečat ja podgotvija sorabotnicite na proektot Makedonski dijalekten atlas. Nastanuvanjeto na ovaa kniga, vremenski se povrzuva so početocite na rabotata na spomnatiot proekt. Vo početokot na šeesetite godini od minatiot vek, Vidoeski se soočuva so predizvikot da soberen jazičen materijal od celata makedonska dijalektna teritorija, materijal što će bide relevanten za naučnite istražuvanja na različnite nivoa na jazičnata struktura. Pritoa dobienite rezultati treba da se pretstavat na lingvistička karta. Taka, Vidoeski go sozdal Prašalnikot za sobiranje materijal za Makedonskiot dijalekten atlas, kniga što veće četirieset godini služi kako vodič za sistematsko sobiranje na vešto selektiran del od makedonskiot dijalekten korpus, kniga kojašto istovremeno jasno gi posočuva i problemite i prašanjata na koišto istražuvačite treba da go fokusiraat svoeto vnimanie pri naučnoto tolkuvanje na dijalektniot jazičen materijal.

            Za da može da odgovori na veće postavenite baranja, avtorot B. Vidoeski sodržinata na ovaa kniga ja smestil vo dve posebni celini koi vo osnova se striktno povrzani među sebe: Pregled na problemi za prašalnikot za Makedonskiot dijalekten atlas (1378) i Terenski del na prašalnikot (79214). Vo prviot del se postavuvaat problemite od lingvistička priroda koi će bidat cel na proučuvanje i naučno tolkuvanje vo idniot Atlas, a vtoriot precizno ja posočuva dijalektnata jazična građa što će bide predmet na diskusija i lingvistiočka obrabotka spored prašanjata postaveni vo prviot del od knigata. Na ovoj način B. Vidoeski gi opredeluva i osnovnite principi vo izrabotkata na idniot Atlas geografskoto pretstavuvanje na dijalektnata jazična materija će bide od problemski karakter zafaćajći gi prašanjata od fonologijata, morfologijata, sintaksata i zboroobrazuvanjeto, a izborot na leksikata što će se pretstavi na karti će se vrši spored inventarot na dijalektnite leksički edinici sodržani vo Terenskiot del na prašalnikot.

            Tematski, Pregledot na problemi za Makedonskiot dijalekten atlas e podelen na pet dela koi vo osnova gi iskažuvaat slednite sodržini: fonologija i fonetika (1531); morfologija imenki, pridavki, zamenki, glagoli, prilozi (3250), razrabotka na nekoi prašanja od sintaksata, kako što se: upotrebata na predlozite i svrznicite, mestoto na klitikite, izrazuvanjeto na posvojnosta i sl. (5158), inventar na zboroobrazuvački modeli so pomoš na različni sufiksi (5968).

            Vo avtorovata verzija na problemskiot del od Prašalnikot težišteto e staveno na fonologijata i morfologijata. Sovremenite lingvistički opisi i proučuvanja pak, ne se kompletni ako ne sodržat i adekvaten osvrt na jazičnata problematika od sintaksička priroda. Vo prvičnata verzija na Prašalnikot prašanjata od sintaksata se odbrani mnogu selektivno i sosem marginalno. So tekot na rabotata B. Vidoeski go počuvstvuval ovoj nedostatok pa sintaksata, kako poseben del, e dopolnitelno vnesena vo kompletnoto izdanie na Prašalnikot. Ovaa zadača avtorot i ja doveril na akad. Zuzana Topolinjska, negov najblizok sorabotnik. Taka, taa e avtor na pettiot del na problemskiot del od Prašalnikot, nasloven kako Sintaksički prašalnik (6878). Na ovoj način e dobien kompleten inventar na relevantnite jazični problemi spored koi će se izrabotuvaat fonološkite, morfološkite i sintaksičkite karti vo idnite izdanija na Atlasot.

            Vtoriot del od knigata e Terenskiot del na prašalnikot (79214). Kako što kažuva imeto, toj e predviden za terenski dijalektološki istražuvanja, odnosno za rabota so informatorite. Pokraj vovedniot del, koj gi sodrži osnovnite podatoci što eksploratorot treba da gi zapiše za sebe i za svoite informatori i opšti podatoci za punktot kade što se vrši istražuvanjeto, kako i podatoci od oblasta na toponomastikata (7982), Terenskiot del na prašalnikot go sočinuvaat 35 poglavja vo koi po semantički princip se smesteni okolu 2500 leksički edinici (83214). Težišteto na ovoj del od prašalnikot pađa vrz dijalektnata leksika počnuvajći od Delovi na čovečkoto telo (I) pa do Hidrografija (XXIV). So izvesen preod od leksičko-zboroobrazuvački i onomastički temi kakvi što se Žitel  na  naselba i narodnost (XXV), Lice spored zanimanjeto (XXVI) i Lični iminja (XXVII), avtorot vo poslednite osum glavi preođa na obrabotka na gramatički temi kako: Pridavki (XXVIII), Predlozi (XXXIII) itn.

            Treba da naglasime i toa deka izborot na leksemite vo Terenskiot del na prašalnikot e napraven vo striktna korelacija so izborot na prašanjata od  problemskiot del  na  Prašalnikot, a za vospostavuvanje na odnosot među ovie dva služi Registarot  (215270) koj go pretstavuva, po azbučen red, inventarot na leksičkite edinici što gi sodrži Terenskiot del na prašalnikot, potoa nivnata lokalizacija vo toj del kako i lokalizacijata na soodvetnata leksema vo problemskiot  del na Prašalnikot.

            Pokraj klasifikacijata na jazičnata problematika, kako i izborot na reprezentativna dijalektna leksika, na samiot  početok od rabotata vrz proektot bilo nužno da se opredeli i Spisokot na punktovi (271276) vo koi će se vršat dijalektološki istražuvanja za potrebite na  Makedonskiot dijalekten atlas. Pritoa bila neophodna i izrabotka na blanko-karta na MDA (277) na koja će se registriraat jazičnite karakteristiki spored geografski princip.  Konečnata verzija na spisokot kako i blanko-kartata, koi avtorot gi prifatil kako definitivni za  idniot Atlas, se isto taka del od ova izdanie.

            Rakovodejći se spored osnovnite principi na rabota pretstaveni vo Prašalnikot i vrz osnova na dijalektološkata kartoteka kojašto vo poslednive 40 godini e sozdadena vo Institutot za makedonski jazik tokmu spored prikažaniot model, vo natamošniot period očekuvame da se pristai i kon definitivnoto rešenie za geografskoto pretstavuvanje na osnovnite makedonski dijalektni osobenosti, tematski raspredeleni i opfateni vo predvidenite tomovi od Makedonskiot dijalekten atlas.

Ubavka Gajdova (Skopje)

Bez komentara »

No comments yet.

RSS feed for comments on this post. TrackBack URL

Leave a comment

You must be logged in to post a comment.

Napravljeno pomoćuWordPressa