Lingvističke aktuelnosti

Upisano u kategoriju: Knjige, monografije, Broj: 12-13

Božidar Vidoeski: DIJALEKTITE NA MAKEDONSKIOT JAZIK 1–3. MANU, Skopje 1998–1999.

 

Vo izdanie na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite, vo period od dve godini, se objavija tri toma od ogromniot monografski trud na akad. Božidar Vidoeski posveten na problemite od makedonskata dijalektologija, so naslov Dijalektite na makedonskiot jazik. Vo ovie tri toma se dadeni dijalektološkite opisi što akad. Božidar Vidoeski gi izrabotil za najgolemiot del od makedonskata jazična teritorija, monografiite za oddelnite dijalektni narečja, no i komparativnite studii i monografii so koi B. Vidoeski gi sumira strukturnite osobini koišto se od klučno značenje za diferencijacijata na makedonskiot jazičen areal.

            Prviot tom od Dijalektite na makedonskiot jazik izleze od pečat vo 1998 godina. Ovoj tom e komponiran od dva dela: Del I kojšto sodrži opšt pogled na makedonskite dijalekti i problemite povrzani so načinot na nivnata diferencijacija, i Del II so naslov Monografii na osnovnite govorni kompleksi. Na početokot na prviot tom e daden opširen predgovor od strana na akad. Zuzana Topolinjska. Eve što istaknuva vo predgovorot Z. Topolinjska za značenjeto na makedonskiot jazik vo slovenskiot jazičen svet: Se raboti za dijalekten kompleks koj doživeal dve različni standardizacii – prvata, najrana, kirilometodievskata, koja go opismenila celoto pravoslavno slovenstvo, i vtorata, edna od poslednite na slovenskata počva, koja go dovede makedonskiot jazik vo krugot na modernite standardni jazici.” Ponatamu vo predgovorot se istaknuva značenjeto što go ima izdavanjeto na ovaa kniga, kako i načinot na kojšto se sredeni i prezentirani dijalektnite opisi na koišto akad. B. Vidoeski im go posvetil celiot svoj raboten vek, no za žal, ne uspeal da gi objavi vo vakva forma dodeka bil živ. Po predgovorot sleduva fonetskata transkripcija koja e unificirana vo site tri toma od ovoj trud na akad. B. Vidoeski.

            Vo prviot del Božidar Vidoeski gi razrabotuva slednive problemi koi se suštinski za sovremenata makedonska dijalektologija: 1. Dijalektna diferencijacija na makedonskiot jazik, 2. Etapi vo dijalektnata diferencijacija na makedonskiot jazik, 3. Formiranjeto na makedonskite dijalekti, 4. Tendencii vo razvojot na makedonskite dijalekti vo XIX i XX vek, 5. Osnovni dijalektni grupi vo Makedonija, 6. Makedonskite dijalekti vo svetlinata na lingvističkata geografija, 7. Problemi na međudijalektniot kontakt vo preodni govorni oblasti, 8. Međujazičniot kontakt (na dijalektno ramnište) kako faktor za dijalektnata diferencijacija na makedonskiot jazik, 9. Socijalniot faktor vo diferenciranjeto na makedonskite govori, 10. Makedonskiot jazik među balkanskite slovenski i neslovenski jazici (tezi). Ovoj del na krajot završuva so bogata bibliografija.

            Vo vtoriot del  kojšto nosi naslov Monografii na osnovnite govorni kompleksi,  Božidar Vidoeski  gi pretstavuva osnovnite dijalektni grupi vo Makedonija: zapadnoto narečje, jugoistočnoto narečje i severnite govori. Vo ovie poglavja najprvo se davaat opštite karakteristiki po koišto ovie narečja se razlikuvaat edni od drugi, a potoa monografii za oddelni govori što pripađaat kon ovie narečja. Zapadnoto narečje vo celost e dadeno vo prviot tom, dodeka jugoistočnoto narečje i severnite govori se predmet na analiza na vtoriot tom od Dijalektite na makedonskiot jazik.

            Zapadnoto narečje kade što pripađaat i centralnite govori koi ja dale osnovata na makedonskiot standarden jazik, Božidar Vidoeski go obrabotuva kompletno niz slednive monografski opisi: 1. Kon razgraničuvanjeto na pološkite govori, 2. Kon razgraničuvanjeto na govorite vo Skopsko (dve glavi vo koi se obraboteni govorite što graničat so severnite govori), 3. Centralnite govori, 4. Zapadnite periferni govori (Debarskite govori, Ohridsko-struškite govori i Prespanskite govori), 5. Govorite na islamiziranite makedonci vo Zapadna Makedonija, 6. Makedonskite dijalekti vo Albanija. Po sekoja od ovie glavi e dadena karta na soodvetnata dijalektna teritorija kako i ilustrativni tekstovi za dadeniot dijalekt. Spored ovoj princip se dadeni opisite na site govorni kompleksi, t.e. ovoj princip e zastapen vo celiot vtor del od trudot, sledstveno i vo vtoriot tom.

            Vtoriot tom od Dijalektite na makedonskiot jazik e objaven vo 1999 godina. Toj pretstavuva prodolženie na prviot tom, odnosno vo nego se zaokružuva vtoriot del  Monografii na osnovnite govorni kompleksi. Na početokot na vtoriot tom dadena e sintetskata karta na makedonskoto dijalektno podračje izrabotena od B. Vidoeski na koja se prikažani glavnite dijalektni celini. Pregledot na fonetskata transkripcija, što e daden i vo vtoriot tom, go olesnuva načinot na koristenje i na sledenje na dijalektnite opisi. Potoa sleduva glavata so jugoistočnoto narečje, pa glavata so severnite govori.

            Jugoistočnoto narečje vo najgolem del gi zafaća teritoriite na etnička Makedonija koi se naođaat vo sosednite državi Grcija i Bugarija. Ottuka, pretstavuvanjeto na ova narečje samo po sebe, iziskuva golem napor i pri sobiranjeto na dijalektniot materijal i pri negovata analiza, zaradi nizata specifiki što gi nosi. Akad. Vidoeski so negovata nemu svojstvena preciznost i izvonredno dijalektološko čuvstvo, gi pretstavil monografski onie govori koi možat da dadat slika za karakteristikite na oddelnite delovi od jugoistočnoto narečje. Najprvo se prikažani razloškiot i petričkiot govor kako govori koi pripađaat vo maleševsko – pirinskata dijalektna grupa, a se naođaat denes vo Republika Bugarija. Potoa, kako treta glava vo ova narečje, e prestavena golemata Sersko-dramsko-lagadinska grupa govori, govori koi go zafaćaat jugoistočniot del od Egejska Makedonija i nosat mnogu arhaizmi, no i inovacii poradi jazičnata interferencija na koja bile podloženi. Na kraj, opisot na jugoistočnoto narečje, B Vidoeski go zaokružuva so monografiite za Kosturskite govori i Lerinskiot govor koi, iako teritorijalno spađaat vo jugozapadniot del od etnička Makedonija, spored nekolku suštinski differencijalni crti, se izučuvaat vo ramkite na jugoistočnoto makedonsko narečje.

            Severnite govori se poslednoto poglavje vo vtoriot tom od Dijalektite na makedonskiot jazik. Ova poglavje se sostoi od slednive delovi: 1. Opšt pogled, 2. Kumanovsko-kratovskata grupa govori i 3. Govorot na Skopska Crnogorija. Vo ovoj del posveten na severnite govori, B. Vidoeski gi dava glavnite karakteristiki što ovaa grupa ja pravat posebna celina, no isto taka i crtite što se diferencijalni među zapadniot i istočniot del od severnite govori. So ogled na faktot deka B. Vidoeski ima napišano obemen monografski trud pod naslov Kumanovskiot govor (Skopje 1962), vo koj se prikažani najgolemiot del od osobenostite na severoistočnite govori, vo opisot što e daden vo ovoj tom, pogolem prostor mu e otstapen na zapadniot del od severnite govori, kojšto pak, i samiot po sebe, e podlaboko diferenciran.

            Vo tretiot tom od  Dijalektite na makedonskiot jazik se opfateni monografiite od B. Vidoeski koi gi opišuvaat strukturnite osobini relevantni za diferencijacijata na Makedonskite dijalekti. Ovie monografii avtorot gi zamislil kako del od golemiot proekt  Makedonski dijalekten atlas, pa zatoa na golem del od niv toj im dal podnaslov “Prilog kon makedonskiot dijalekten atlas”. Toa e vsušnost tretiot del od ovoj obemen trud i se sostoi od dva dela Fonologija i Morfologija.

Na samiot početok na tretiot tom akademik Z. Topolinjska dava predgovor vo koj gi objasnuva principite spored koi B. Vidoeski gi izrabotil dvaeset i dvete monografii koi se dadeni vo ovoj tom. Pritoa Z. Topolinjska istaknuva vo predgovorot: „Arealnata lingvistika sekogaš oscilira među koncepcijata na karta kako komentar na tekstot i tekstot kako komentar kon kartata. Ovde sme soočeni so optimalna realizacija na prvata od dvete koncepcii. Metodološkata postapka e sekogaš ista: prvo se pretstavuva (i ilustrira so karti) denešnata diferencijacija na terenot, pa se vrši rekonstrukcija na patot koj dovel do taa diferencijacija. Kade što e toa možno, rekonstrukcijata ja potkrepuvaat podatocite od starite spomenici. Međutoa, so ogled na skromniot broj na spomenicite, nadvladuva majstorski sprovedenata vnatrešna rekonstrukcija, t.e. čitanje kako istorijata na dijalektite se zapišala vo nivnata geografija.”

Po predgovorot sleduva sintetskata karta na koja B. Vidoeski gi pretstavuva glavnite dijalektni areali na makedonskata jazična teritorija. Sekako tuka svoj prostor ima i fonetskata transkripcija koja e zastapena niz celiot trud.

            Vo ramkite na fonologijata se razraboteni slednive problemi: Vokalnite sistemi vo makedonskiot dijalekten jazik od slavistički i od balkanološki aspekt; Fonemata /ă/; Redukcija na neakcentiranite vokali vo jugozapadnite dijalekti; Posledici od gubenjeto na konsonantite vo intervokalna pozicija; Kontinuantite na *ъ i *ь; Refleksacijata na *ě; Kontinuantite na vokalnite *r i *l; Tragi od preglasuvanjeto na *a vo ä / e; Ostatoci od nazalizam vo zapadnite govori; Fonemata /x/; Konsonatskite grupi s (z), š (ž) + c (č);  Akcentskite sistemi; Ima li kvantitet vo makedonskiot dijalekten jazik?

            Vo delot za morfologija Božidar Vidoeski se zadržuva na slednive morfološki problemi: Formite na zamenkite (istorija i geografija); Dativnata forma kaj imenkite; Obrazuvanje množinski formi i geografska distribucija na množinskite nastavki kaj imenkite od sreden rod; Formite na členot; Formite na glagolot sum vo paradigmata na segašnoto vreme; Nastavkite za treto lice množina segašno vreme; Formite na imperfektot; Modeli na imperfektivni glagoli; Formite na glagolskiot prilog.

             Naslovite što gi navedovme, a vo koi B. Vidoeski vložil ogromna umešnost vo razotkrivanjeto na suštinskite dijalektološki problemi, davaat slika za golemata diferenciranost na makedonskata jazična teritorija, no isto taka i za bogatstvoto na jazični formi i funkcii koi se razvile na ovaa počva kako rezultat na povećevekovnata jazična interferencija na Balkanot.

            So objavuvanjeto na trite toma od Dijalektite na makedonskiot jazik od akademik Božidar Vidoeski, makedonskata naučna i kulturna javnost konečno se zdobi so eden kapitalen trud, trud vo kojšto akademik B. Vidoeski so visok naučen dostrel i ogromna preciznost na dijalektolog i lingvist kojsto vo ovaa rabota go vlozil celiot svoj raboten vek, gi opišuva dijalektite na makedonskiot jazik. So toa se zdobivme so delo što pretstavuva osnova za bilo kakvi natamošni proučuvanja ne samo vo dijalektologijata i vo lingvističkata geografija, tuku i vo lingvistikata voopšto.

Veselinka Labroska (Skopje)

5961 komentara »