Lingvističke aktuelnosti

Upisano u kategoriju: Knjige, monografije, Broj: 12-13

 

Božidar Vidoeski: FONOLOŠKITE BAZI NA GOVORITE NA MAKEDONSKIOT JAZIK. MANU, Skopje, 2000.

 

Kako eden mošne značaen segment od ogromniot opus na trudovi na akademik Božidar Vidoeski i kako logično zaokružuvanje na celinata opfatena vo trite toma od Dijalektite na makedonskiot jazik (MANU 199819991999) e monografijata pod naslov Fonološki bazi na govorite na makedonskiot jazik, objavena vo izdanie na MANU, 2000 godina.

             Knigata započnuva so osvrt od redakcijata vo kojšto se pomesteni site bitni prašanja vo vrska so koncepcijata na knigata i načinot na obrabotka na fonološkite bazi. Potoa e dadena fonetskata transkripcija i kartata na makedonskata dijalektna teritorija, i dvete raboti vo soglasnost so izdanieto Dijalektite na makedonskiot jazik 1–3, od B. Vidoeski (MANU, Skopje 1998, 1999, 1999). Sleduva Pojdoven makedonski fonološki sistem (7–10) koj  pretstavuva obopšten pregled na fonološkata struktura na makedonskite dijalekti i go dava celokupniot inventar na fonološkite edinici, nivnata distribucija i poteklo. Od 11 do 321 strana se opišani pooddelnite fonološki karakteristiki od 33 punkta od celata makedonska dijalektna teritorija.

            Najgolem del od opisite, vkupno 24, se napraveni spored principite na izrabotka na OLA (Opštoslovenski lingvistički atlas) koišto bile utvrdeni vo meѓusebnite diskusii od strana na učesnicite na OLA i koi gi nosat glavno slednite informacii za fonološkiot sistem na daden punkt: 1. inventar na fonemi (vokali, sonanti (ev. i glajdi), opstruenti), 2. distribucija na fonemi i 3. istoriski izvod od pojdovniot sistem (praslovenski ili sl.).  Spored ovoj princip se obraboteni punktovite: 1. Dihovo, 2. Zvečan, 3. Izvor, 4. Rakotinci, 5. Vrutok, 7. Peštani, 8. Radožda, 9. Lazaropole, 10. Vitolište, 11. Radoviš, 12. Furka, 14. Berovo, 16. Tremno, 19. Kroncelevo, 20. Visoka, 22. Sekavec, 23. Plevna, 25. Boboščica, 26. Vambel, 27. Tiolišta, 29. Nestram, 31. Šlegovo, 32. Ljubanci i 33. Tearce. Numeracijata pred sekoj punt e redniot broj vo prikažuvanava kniga, dodeka sekoj od ovie punktovi nosi poseben broj spored kojšto e podreden vo OLA i vo MDA (Makedonski dijalekten atlas). Fonološkite opisi na gorenavedenite punktovi koišto bile objaveni prethodno vo tomot na OLA Fonološki opisi srpskohrvatskih/hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvaćenih Opšteslovenskim lingvističkim atlasom (Posebna izdanja, knjiga 9, ANU BiH, Sarajevo 1981) se karakteriziraat so izvonredno bogatstvo na primeri, a faktot što se site izraboteni od eden avtor (so isklučok na dva koavtorski opisa so K. Peev), go pravi nivnoto koristenje ednostavno. Edinstvena razlika od spomenatovo saraevsko izdanie, vo vrska so opisite na ovie punktovi, e toa što vo Fonološkite bazi na govorite na makedonskiot jazik fonetskata i fonološkata transkripcija od latinica e prefrlena na kirilica za da može da se unificira so transkripcijata upotrebena vo ostanatite devet punkta koišto se nadvor od OLA. Za ilustracija ќe prikažeme kako se tretiraat fonološkite problemi vo eden od ovie OLA punktovi.

            Punktot Dihovo so reden broj 1. spaѓa vo zapadnoto narečje, centralni govori, prilepsko-bitolska grupa. B. Vidoeski najprvo dava podatoci za samoto selo, a potoa go prikažuva inventarot na fonemite: kaj vokalite se pojavuva i temniot vokal /ǎ/, funkcija na silabema vrši i vokalnoto /r/; od konsonantskiot sistem otsustvuva konsonantot /h/. Vo oddelot za distribucija na fonemite, avtorot gi dava poziciite vo koi možat da se javat vokalite, a potoa obrnuva vnimanie na realizacijata na vokalnite sekvenci (-ei- >[-eǐ]), i sl.; vo odnos na distribucijata na konsonantite se istaknuvaat site specifičnosti za ovoj govor (št (>šќ), žd (>žѓ)) i sl. Vo delot za prozodija se dava mestoto na akcentot, a potoa sleduva istoriski izvod i za vokalite i za konsonatite. Primer: glajdot /j/ e dobien od *l’ epentetsko (’zemja) i od ø (kako proteza pred kontinuant na početno *Q jagl’en)). Fonološkiot opis avtorot B. Vidoeski go završuva so osvrt na pojavata na gubenje na oddelni glasovi i pojavata na metateza.

            Ostanatite devet punkta koišto B. Vidoeski gi obrabotuva vo ovaa kniga se: edno selo od goranskiot govor (6. Mlike), nekolku sela od Egejska Makedonija (17. Embore, 18. Čegan, 21. Negovan, 24. Zrnevo, 28. Gratče i 30. Ezerec) i dva maleševsko-pirinski govora (13. Blatec i 15. Elešnica). Vo fonološkite opisi na ovie govori avtorot donesuva pobogata informacija  za fonološkata baza na dadeniot govor. Na primer, za govorot na seloto Mlike pokraj podatocite što se sodržani i vo opisite na OLA – govorite, B. Vidoeski gi dava i slednive informacii: pregled na distinktivnite artikulacioni priznaci (kaj vokalite toa se stepenot na otvorot, mestoto na artikulacijata i zaokruženosta); pobogat pregled na alofoni (pr. vo pozicija pred prednite vokali i pred /j/ se javuva samo eden lateral /l’/); dadena e detalno razrabotena distribucija na fonemite (/l/ vo domašni zborovi ne može da stoi pred šumna soglaska pr. povnoќ (<polnoќ)); i najposle, imame informacija za toa vo što se pretvorile onie fonemi od pojdovniot makedonski sistem koišto so tekot na vremeto izgubile status na fonemi (pr. *Q vo razgleduvaniov govor dal refleks /ǎ/, *t’ dalo refleks /ќ/ i dr.). So site ovie podatoci avtorot B. Vidoeski iscrpno ja obrabotuva celata fonetsko-fonološka situacija na dadeniot govor so precizni tolkuvanja za sekoja pojava.

            Demografskite podatoci za sekoj punkt se dadeni spored podatocite od popisot od 1961 godina, a administrativnata podelba e napravena spored knigata Enciklopedija na selata vo Republika Makedonija od M. Panov, Skopje, 1998. Za selata od Egejska Makedonija se koristeni glavno podatocite dadeni od samiot avtor B. Vidoeski vo soodvetnite statii koišto porano bile objavuvani vo različni spisanija. Celokupniot dijalekten materijal, obraboten i protolkuvan vo knigata e rezultat na terenski istražuvanja, so isklučok na punktovite 25. Boboščica i 20. Visoka za koišto avtorot vršel ekscerpcija od poznatite monografii od Mazon (za boboštenskiot) i od Malecki (za visočkiot govor).

            Čitajќi gi Fonološkite bazi na govorite na makedonskiot jazik od B. Vidoeski – eden od vtemeluvačite na sovremenata makedonska nauka za jazikot – ušte ednaš ni se nametnuva konstatacijata za negoviot izvonreden  uset na lingvist i dijalektolog koj so svojata dolgogodišna, neumorna rabota vrz istražuvanjeto na makedonskiot jazik, uspeal da gi zabeleži i najtenkite fonetski niški na makedonskite narodni govori  za potoa da gi naniže vo komplikuvanata fonološka ramka, različna za sekoe selo, a edinstvena vo načinot na prikažuvanje i vo krajniot rezultat – fonološki sistem na govorite na makedonskiot jazik.

 

Veselinka Labroska (Skopje)

Bez komentara »

No comments yet.

RSS feed for comments on this post. TrackBack URL

Leave a comment

You must be logged in to post a comment.

Napravljeno pomoćuWordPressa